Zgodovina hidroterapije
Zgodovina hidroterapije je precej bogata, poznale in izvajale so jo že številne stare kulture. Do začetka dvajsetega stoletja je bila celo priznana kot del konvencionalne medicine. V antičnih časih so z njo izvajali različna preprosta zdravljenja, stari Grki pa so verjeli, da voda vsebuje resnico življenja in pa, da se v njej skriva ključ do zdravja. Verjetno najvplivnejši Grški zdravnik tistega časa Hipokrat (460-375 pr. n. št.) je s toplimi in hladnimi kopelmi zdravil različne bolezni kot so mišični krči, bolezni sklepov, paralizo in zlatenico. Bil je eden izmed prvih, ki je dokumentiral zdravilne učinke hidroterapije na zdravje. Bavarski duhovnik Sebastian Kneipp (1821 – 1897), je svojo metodo poimenoval kar po sebi, vključuje celostno naravno zdravljenje, ki jo je razdelil na 5 stopenj:
- Hidroterapija – to je vodna terapija, ki je temeljila na odgovoru telesa na vroče in hladne dražljaje, ki stimulirajo imunski sistem. Vplivajo na izločanje stresnih hormonov, pospešujejo cirkulacijo krvi in prebavo, ter zmanjšajo občutljivost na bolečino.
- Prehrambeno terapijo – ta je poudarjala uživanje polnovredne, sveže hrane z majhno vrednostjo maščob in brez strogih diet.
- Terapijo gibanja – priporočal je utrjevanje telesa z hojo z bosimi nogami in pa lahko fizično aktivnost, kot je pešačenje, kolesarjenje, plavanje. Izvajala naj bi se redno in na svežem zraku.
- Fitoterapijo – ta je vključevala zdravljenje z zdravilno močjo zelišč v različnih oblikah kot so čaji, mazila, olja ali kopeli.
- Terapijo urejenega življenja – ta je temeljila na zmernem in zdravem načinu življenja.
Prednosti tuširanja z mrzlo vodo in kontroliranega izpostavljanja mrazu
V zadnjih letih je hladna terapija zopet postala vedno bolj priljubljena, saj je dokazano povezana s številnimi zdravstvenimi koristmi na zdravje človeka. Veliko profesionalnih športnikov prakticira krioterapijo, za katero je značilno, da kratek čas stojimo v komori kjer je tekoči dušik ohlajen na -140 do -160 °C. Ker je takšna terapija relativno draga, ledena voda pa ponuja isti učinek na telo in je praktično zastonj, priporočam uporabo domačega tuša, kasneje, ko se telo navadi, pa tudi obisk kakšne gozdne ledene kopeli. Imamo srečo, Slovenija je bogata z njimi. Tuširanje z mrzlo vodo in postopno izpostavljanje mrazu vpliva na dvig imunskega sistema, izgubo telesne teže, pospeši metabolizem, zmanjšuje vnetja, otekline in bolečino v mišicah, zato športniki tudi koristijo ledene kopeli po športnih aktivnostih, zaradi boljše in hitrejše regeneracije. Zaradi tvorbe melatonina, vpliva na kakovost spanja, večjo koncentracijo, vpliva pa tudi na zadovoljstvo in boljšo kemijo v možganih, zaradi sproščanja hormona endorfina. Med drugim tudi izboljšuje psihološke sposobnosti in zmanjšujev stres.
Postopno navajanje telesa na mraz
Predlagam, da postopno gradiš na izpostavljanju mrazu, tako da pričneš s tuširanjem, ki naj bo na začetku topel, končaj pa s 30 sekundami mrzlega. Začni pri nogah in se postopoma dviguj proti kolenom in višje. Vedno poslušaj svoje telo in nikoli ne pretiravaj. Začetni šok, drhtenje in lovljenje sape so nekaj normalnega. Fokus imej na podaljšanem izdihu, da umiriš telo. Zapri oči in poskušaj dojeti in sprejeti mraz kot prijatelja. Tako postopno in z občutkom podaljšuj čas tuširanja z mrzlo vodo. Naše telo ima neverjetno zmožnost adaptacije in se dokaj hitro navadi na mraz, zato spoznaj in spoštuj svoje omejitve. Bodi pozoren in ne podcenjuj mrzle vode, tudi ko boš že navajen na mraz in boš užival v ledenih kopelih, kajti tvoja varnost in varnost drugih naj bo vedno na prvem mestu. Predvsem takrat, ko boš ledeno terapijo izvajal kje v oddaljeni v naravi, kjer ni ljudi, ki bi lahko nemudoma priskočili na pomoč. Nikoli tudi ne skači v ledeno vodo, saj lahko telo doživi šok. Tudi pri potapljanju glave bodi previden, saj se lahko telo nevarno hitro ohladi. Zanemarljivo ni omeniti tudi, da nikoli ne tekmuj z drugimi, saj so naša telesa različna in tako, nekateri lažje prenašajo mraz kot drugi. Fokusiraj se raje nase in na pravilno izvedbo tehnike, ki je edini ključ do okrepitve imunskega sistema. Če izvajaš ledeno terapijo v naravi poskrbite za topla oblačila, tudi topel čaj ne bo odveč.
Hidroterapija je v zadnjem času zopet vedno bolj priljubljena oblika terapije najdemo jo lahko v raznih spa in wellness centrih kot del stalne ponudbe. Izmenjujoča uporaba vroče in hladne vode na človeški organizem deluje tako, da zmanjša vnetne reakcije, stimulira pretok krvi in izboljša metabolizem. V današnjem času je v veliki meri za obuditev ledene hidroterapije kriv Nizozemec Wim Hof, ki je s svojimi rekordi in dosežki navdušil in približal pozitivne lastnosti izpostavitve ledeni vodi praktično vsemu svetu. Hladna voda stimulira in povzroči vazokonstrikcijo žil v koži (zoženje žil), s tem pa povečan pretok krvi v notranje organe. Vroča voda sprosti in povzroči vazodilatacijo kožnih žil (žile se razširijo), kar pa pripomore k odstranitvi odpadnih snovi iz organizma.
Moje prvo srečanje z mrzlo vodo
Pisalo se je leto 2018 in sicer v začetku meseca oktobra sva se z mojim prijateljem Žigom odpravila k izviru Kamniške Bistrice, da končno preizkusiva svoje meje ledene vode. Pred najinim prvim namakanjem sva že kar nekaj časa redno izvajala dihalne vaje po metodi Nizozemskega ekstremnega atleta in rekorderja Wim Hofa, vendar sva z samim namakanjem v ledeni vodi, ki je po njegovi metodi naslednji korak, potem še kar nekaj časa odlašala. Nisva vedela kaj pričakovati, ker ledena voda predstavlja stres za telo, se je to odražalo tudi na nama in najinemu odporu do ledene vode. Vseeno naju je radovednost premagala in sva zakorakala v ledenico. Še danes se spomnim krikov mojega prijatelja Žiga, ki jih je spustil iz sebe zaradi bolečine, ki jo lahko čutiš na začetku, zaradi nenadnega krčenja žil.
To je pač normalen odziv telesa, ki ga po nekaj obiskih ledene vode ne čutiš več. Jaz nisem čutila takšne bolečine, kot Žiga, le rahlo neprijeten občutek. Takrat sva v vodi ostala manj kot minuto. Ko sva se peljala proti domu sva razpravljala o tem kaj je kdo doživel in bila jasno skladna »jutri greva spet, tole je totalno huda stvar«. Vse od takrat sva večkrat tedensko redna gosta raznih izvirov in jezer skozi vse leto. Jaz imam celo na svojem balkonu 350 litrski čeber tako, da se skozi zimo namakam praktično vsako jutro. Od samega navdušenja in ker sva si želela poglobiti znanje in izkušnje sva odšla do samega izvira, do Wim Hofa na Nizozemsko. Je kar utrgan tip, skladen s svojo tehniko. Ko sva se vrnila, sva bila »še bolj not« in ker sva si želela predstaviti to noro delujočo tehniko vsem, sva pričela izvajati delavnice ledenega potopa.
Kdo je Wim Hof?
Wim Hof je Nizozemski ekstremni atlet in dobitnik 26 uradnih Guinnessovih svetovnih rekordov, med drugim je brez vode pretekel maraton v najvišje ležeči puščavi Namib, na Finskem je podrl rekord za najdaljše plavanje pod ledom 67,5 m, plezal na Mount Everest v kratkih hlačah, v dveh dneh je samo v kratkih hlačah in čevljih preplezal Kilimanjaro, itd.
Razvil je metodo, katera blagodejno vpliva na psihofizično stanje človeka, sestavljena pa je iz treh komponent: DIHALNE TEHNIKE, HLADNE TERAPIJE in MEDITACIJE.
Wim Hof metoda dihanja
Wim Hof metoda dihanja je sestavljena iz treh faz.
Prva faza
Prva faza vključuje 30 – 40 ciklov dihanja nadzorovane hiperventilacije. Vdih in izdih naj bosta vedno skozi isto odprtino na glavi, torej nos ali usta. Močno vdihneš in najprej napolniš spodnji del trebuha, sledijo pljuča, nazadnje pa si predstavljaš, da dih potegneš tudi v glavo. Izdih je vedno sproščen.
Druga faza
V drugi fazi po 30 – 40 ciklih dihanja, globoko izdihneš ves zrak iz telesa in zadržiš dih na prazna pljuča kolikor lahko.
Tretja faza
Sledi tretja faza, kjer ko začutiš močno potrebo po vdihu, globoko vdihneš in zadržiš dih za 15 – 20 sekund.
Te tri faze sestavljajo 1 krog dihanja, navadno pred vstopom v vodo naredimo 3 – 4 kroge dihanja. Različne senzacije po telesu so normalen pojav te tehnike.
Wim Hof dihalna tehnika
Wim Hof vse svoje dosežke pripisuje prav dihalni tehniki, ki omogoča nadzor nad avtonomnim živčnim sistemom. Zahodnjaški življenski slog nas je pripeljal tako daleč, da zaradi prehitrega tempa življenja in posledično prevelikega stresa v večini dihamo le z zgornjim delom prsnega koša, ki pa naj bi bil namenjen, le kot »pomožni motor«. Posledično dihamo preplitvo, celice pa ne dobijo dovolj kisika. Takšen način dihanja nas slej kot prej pripelje do povišanja stresnih hormonov v krvi in na koncu celo kroničnega stresa. Pravilno dihanje je dihanje s trebušno prepono, takšen način dihanja zagotavlja telesu dovolj veliko koncentracijo kisika in posledično boljšo oskrbo celic s kisikom, kar vpliva na boljše delovanje celotnega organizma kot takega. Tako kot s plitvim dihanjem povečujemo stresne hormone v krvi, jih z globokim, trebušnim tudi znižujemo. S to metodo dihanja tudi umirjamo del možganov, ki je odgovoren za pretirano razmišljanje, to je sprednji del možganov, imenujemo ga čelni reženj ali neokorteks in nam omogoča, da preidemo v stanje brez misli (alfa stanje). S tem načinom dihanja tudi okrepimo svoj imunski sistem. To se zgodi zaradi preklapljanja znotraj avtonomnega živčnega sistema, kjer je simpatični živčni sistem zadolžen, da telo pripravi na akcijo z dvigom adrenalina in kortizola, parasimpatični živčni sistem pa telo umirja in ga spravlja v ravnovesje. Imunski sistem krepimo tudi z nihanjem kisika O2 in ogljikovega dioksida CO2, kar je posledica pri intenzivnem predihavanju po Wim Hof metodi. WHM metoda je znanstveno dokazana. Leta 2007 so na inštitutu Feinstein v New Yorku opravili prvo znanstveno analizo, kjer je bilo poleg Wim Hofa v skupini še 9 ljudi, katere je pred tem Wim treniral in dokazali so da z dihalno tehniko lahko vplivajo na avtonomni živčni sistem. Do tedaj je v znanosti veljalo kaj takega kot nemogoče, zato se je zanj v akademskih krogih vzbudilo veliko zanimanje. Med drugim so pozitivne lastnosti, ki jih ta način predihavanja še prinaša boljša psihična stabilnost, povečana koncentracija rdečih krvničk (odgovorne so za prenos kisika iz krvi v celice), več energije in procesi samozdravljenja organizma.
Hladna terapija
Pravilna in zmerna izpostavljenost mrazu prinaša številne pozitivne učinke na zdravje človeka. Je naravna krioterapija, kar pomeni, da lajša vnetja in bolečino v telesu, pozitivno vpliva tudi na naš metabolizem. Spodbuja nastajanje rjavega maščevja in izgubo bele maščobe. Spodbuja tvorbo melatonina, ki vpliva na kvaliteto našega spanja in proizvodnjo endorfinov, ki so odgovorni za dvig razpoloženja in dobro kemijsko stanje v naših možganih. Ledena voda predstavlja stres za telo in ravno skozi to neugodje nas mraz uči lažjega obvladovanja stresa na dnevni bazi, posledično ustvarjanja novih nevronskih poti v možganih in navsezadnje kreacijo novega načina življenja.
Meditacija
Brez tretje komponente ne gre, jasen fokus je za pravilno izvedbo te tehnike ključnega pomena.
